Izvršljive listine

Kaj pomeni neposredna izvršljivost notarskega zapisa? Katere so njegove prednosti? Katere pogodbe so lahko neposredno izvršljive?

Pogodba, s katero se je ena stranka (dolžnik) zavezala drugi stranki (upniku) nekaj dati ali storiti, je lahko neposredno izvršljiva, če je takšna storitev ali dajatev natančno opredeljena in je določen tudi rok izvršitve. Dolžnik že ob podpisu notarskega zapisa soglaša z njegovo neposredno izvršljivostjo, upnik pa takoj po zapadlosti (torej po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, če je dolžnik ni izpolnil sam) lahko predlaga sodno izvršitev – v izvršilnem postopku se ugovori dolžnika ne upoštevajo oz. postopek ne preide v pravdanje na sodišče in bi moral upnik obstoj terjatve še dokazovati. Prednost upnika je torej predvsem časovna, saj je obveznost dolžnika že zapisana v javni listini – izvršljivem notarskem zapisu (ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej zapisano) in v primeru neizpolnitve sledi zgolj še sodna izvršba. 

Tipičen primer neposredno izvršljivih pogodb so kreditne oz. posojilne pogodbe, s katerimi upnik da dolžniku kredit – posojilo, dolžnik pa se zaveže posojilo skupaj z obrestmi vrniti v določenem roku. 

Možno je tudi, da se neposredna izvršljivost dogovori pri npr. prodajni pogodbi za še ne plačani del kupnine, najemni pogodbi za plačilo najemnine in izselitev iz prostora, danega v najem, po prenehanju najemne pogodbe in podobno.