- Predstavitev
- STORITVE
- PREDPISI
- Zakon o notariatu
- Notarska tarifa
- Izvleček notarske tarife
- Pravilnik o poslovanju notarja
- Statut notarske zbornice
- Pravilnik o centralnem registru oporok
- Pravilnik o delovnem času notarjev
- Pravila o vodenju registra skrbniških notarjev
- Pravila o vodenju registra sklenjenih pogodb o oblikovanju skrbniškega računa
- Kodeks notarske poklicne etike
- REGISTRI
- POVEZAVE
- KONTAKT
- NOVICE
Zapuščinski postopki
Za urejanje zapuščinskih zadev v Republiki Sloveniji je (trenutno še) pristojno sodišče. V zapuščinskem postopku sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam.
Notarji že sedaj na področju dednega prava sestavljajo notarske zapise dednopravnih pogodb in sporazumov, ki morajo biti obvezno sestavljeni v obliki notarskega zapisa. To so pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja, pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju, darilne obljube in darilne pogodbe za primer smrti. Sestavljajo tudi oporoke v obliki notarskega zapisa, svetujejo pri vseh teh poslih, sestavljajo dedne dogovore in overjajo podpise na dednih izjavah, ki jih dediči dajejo v zapuščinskem postopku. Poleg tega so notarji pooblaščeni, da v zapuščinskem postopku na podlagi naloga zapuščinskega sodišča opravijo popis in cenitev zapustnikovega premoženja, ter sprejmejo v hrambo zapustnikovo premoženje ali njegov del, če zaradi zavarovanja tako odloči zapuščinsko sodišče.
Ministrstvo za pravosodje je že začelo s postopki za prenos pristojnosti za urejanje nespornih zapuščinskih zadev s sodišč na notarje. Za urejanje prehoda premoženja z zapustnika na dediče ni potrebno, da bi se ta prehod vršil v sodnem postopku, ki je v nasprotju z možnostmi delovanja notarjev vendarle daljši in manj prilagodljiv konkretnim razmeram in potrebam. Urejanje prehoda zapuščine na dediče ni klasično sojenje, temveč oblikovalno urejanje premoženjsko pravnih razmerij med dediči. To velja zlasti v primeru, če med udeleženci postopka ni spora o obsegu zapuščine, o položaju dedičev (zakonitih in oporočnih) ter o vseh drugih pravicah in pravnih razmerjih v zvezi z zapuščino. Zato ni nobene potrebe, da bi o zapuščinah odločala sodišča. Pričakuje se, da bo prenos zapuščinskih zadev s sodišč na notarje opravljen konec leta 2010. Sprememba bo za dediče pomenila predvsem cenejšo in hitrejšo pot do ureditve premoženjskih razmerij po smrti določene osebe. Notar bo začel z urejanjem zapuščinske zadeve po prejemu smrtovnice ali po prejemu predloga za ureditev zapuščinske zadeve, ki ga je kdo od tistih, ki so upravičeni dedovati, vložil pri notarski zbornici. Postopek urejanja zapuščinske zadeve se bo pri notarju končal z izdajo notarskega zapisa o dedovanju, ki bo vseboval vse sestavine, ki jih danes obvezno vsebuje sklep o dedovanju ter v primeru dodatnega dogovora med dediči tudi vse sestavine notarskega zapisa, kot jih opredeljuje Zakon o notariatu.



