- Predstavitev
- STORITVE
- PREDPISI
- Zakon o notariatu
- Notarska tarifa
- Izvleček notarske tarife
- Pravilnik o poslovanju notarja
- Statut notarske zbornice
- Pravilnik o centralnem registru oporok
- Pravilnik o delovnem času notarjev
- Pravila o vodenju registra skrbniških notarjev
- Pravila o vodenju registra sklenjenih pogodb o oblikovanju skrbniškega računa
- Kodeks notarske poklicne etike
- REGISTRI
- POVEZAVE
- KONTAKT
- NOVICE
Zemljiškoknjižni predlogi
Imate pogodbo, s katero ste kupili ali dobili v dar nepremičnino. Je to dovolj, da se že štejete za lastnika oz. kaj je potrebno še storiti? Bo notar, pri katerem sklepate pogodbo v obliki notarskega zapisa, uredil tudi vse potrebne kasnejše vpise?
V zavest ljudi še vedno ni prišlo dejstvo, da postaneš lastnik oziroma imetnik druge stvarne pravice na podlagi pravnega posla šele z vpisom v zemljiško knjigo. Zgolj pogodba oz. listina ne zadošča – potreben je še zemljiškoknjižni predlog, na podlagi katerega bo zemljiškoknjižno sodišče izdalo sklep. Za vpis lastninske ali druge stvarne pravice v zemljiško knjigo je potrebno pravilno zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula), ki je izrecna in nepogojna izjava tistega, čigar se pravica prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo in podpis čigar mora biti na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen (razen če je zemljiškoknjižno dovolilo že vsebovano v pogodbi, ki je bila sklenjena v notarskem zapisu). Zemljiškoknjižno dovolilo je lahko vsebovano že v sami pogodbi, lahko pa ga prodajalec izstavi kasneje, po izpolnitvi določenih pogojev, če ti izhajajo iz vsebine pogodbe.
Po določbah Zakona o zemljiški knjigi vas mora notar ob sestavi notarskega zapisa ali overitvi podpisa na listini, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, poučiti, da bo nemudoma vložil zemljiškoknjižni predlog na podlagi tega zemljiškoknjižnega dovolila, razen če stranke temu izrecno nasprotujejo. Zapis o pouku ter morebitno izjavo strank o nasprotovanju vložitvi zemljiškoknjižnega predloga mora notar zapisati v notarski zapis ali na listino, na kateri overja podpis.
Po prenovi informatizirane zemljiške knjige bo od oktobra 2010 dalje uvedeno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov, kar bo omogočilo pomembno posodobitev in racionalizacijo poslovanja sodišča in s tem skrajšanje časa odločanja v zemljiškoknjižnih postopkih. Elektronski zemljiškoknjižni predlog bo moral v imenu predlagatelja vložiti notar ali odvetnik kot pooblaščenec predlagatelja. Listine se zemljiškoknjižnemu predlogu ne bodo predložile več v izvirniku, temveč v elektronskem prepisu, ki ga bo s svojim elektronskim podpisom overil notar kot oseba z javnim pooblastilom.






