V petek, 27. maja bo, pod predsedstvom Notarske zbornice Slovenije, v Grand hotelu Bernardin, v Portorožu, potekalo zasedanje »Pobude notariatov srednjeevropskih držav – Hexagonale«, ki se ga udeležujejo predsedniki in predstavniki notarskih zbornic Avstrije, Češke, Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Slovenije. Temeljno poslanstvo delovanja Hexagonale je vzpostavljanje sodelovanja na vseh področjih pravnih storitev in približevanje notarskih storitev uporabnikom.
Na tokratnem zasedanju bodo notarji šestih držav obravnavali aktualne vsebine na področju prava EU ter vpliva teh pravil na nacionalne zakonodaje in njihovo izvajanje v praksi. Še posebej pa se bodo notarji osredotočili na trenutno dve najbolj aktualni zadevi, in sicer na predlog Direktive evropskega parlamenta in sveta o družbah z omejeno odgovornostjo z enim samim družbenikom ter na evropska potrdila o dedovanju.
Predlog Direktive evropskega parlamenta in sveta o enoosebnih družbah z omejeno odgovornostjo močno ogroža pravno varnost ter omogoča davčne goljufije in kršitve pri zaposlovanju (SUP).
Evropska komisija je 9. aprila 2014 podala predlog za novo evropsko pravnoorganizacijsko obliko gospodarske družbe - družba z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom - Societas Unius Personae (SUP), ki jo bo lahko posameznik registriral z osnovnim kapitalom 1 EUR, kjerkoli v evropskih državah,. popolnoma elektronsko, pri čemer se ustanovitelj ne bo dolžan pojaviti pred javno službo ali notarjem v državi registracije SUP. Organizacija bo imela sedež v državi, kjer se bo registrirala, dejavnost pa bo lahko opravljala v drugi državi, v kateri so lahko predpisi bolj ohlapni in je manj pravnega varstva za delavce in upnike. Posledično lahko vse to pomeni zmanjšanje pravne varnosti in resno nevarnost za izogibanje pravic upnikov, potrošnikov in delojemalcev. SUP-i so lahko nadvse plodna tla za pranje denarja, podjetniške goljufije ter navsezadnje tudi za financiranje terorizma.
Na vse to bi morala biti pozorna tudi Vlada Republike Slovenije, ki je predlog direktive načeloma podprla, vendar je zaradi potrebe po temeljiti preučitvi besedila, sprejela preučitveni pridržek.
Tudi izkušnje v slovenskem prostoru kažejo, da lahkotnost ustanavljanja družb, na primer skozi točke E-vem, kjer se ne plačajo nobeni stroški ustanovitve družb, temveč vse stroške pokriva država, posledično pa skozi davke vsi državljani, kjer podpisujejo obrazce tujci, brez znanja slovenskega jezika in brez prisotnosti tolmača, ne krepi možnosti lažjega poslovanja subjektov na trgu, pomeni le veliko možnost zlorab kot so slamnata podjetja, opeharjeni upniki ter neplačilo socialnih prispevkov in davkov
Določbe direktive SUP bi se uporabljale tudi za enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, ki že delujejo in so že bile ustanovljene v skladu s slovenskim pravnim redom. Direktiva SUP tako ne bi uvedla samo alternativne pravnoorganizacijske oblike, ampak bi se zaradi nje morala spremeniti celotna slovenska pravna ureditev na področju, ki ureja družbe z omejeno odgovornostjo s samo enim družbenikom.
Notarska zbornica Slovenije je na predlog direktive podala svoje pripombe, ki jih je posredovala tako evropskim poslancem kot tudi Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo R Slovenije. Evropski notariati so sprejeli enotno stališče, da bi sprejem te direktive bistveno zmanjšal pravno varnost in ogrozil pravice upnikov, potrošnikov in delojemalcev, povečale bi se možnosti davčnih goljufij in kršitev pri zaposlovanju.
Evropsko potrdilo o dedovanju bi morali tudi v Sloveniji izdajati notarji, kot je to uveljavljeno v skoraj vseh državah članicah EU.
17. 08. 2015 je stopila v veljavo Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju.
Države članice EU so v svojih nacionalnih zakonodajah določile organe, ki so pristojni za izdajo evropskega potrdila o dedovanju. To so lahko bodisi sodišča ali pa notarji, ki so v praktično vseh državah članicah EU in tudi v vseh državah članicah »Hexagonale«, že pristojni za urejanje dednih zadev. Evropsko potrdilo o dedovanju je namenjeno dedičem, volilojemnikom z neposrednimi pravicami v dedni zadevi in izvršiteljem oporoke ali upraviteljem zapuščine, ki morajo v drugi državi članici dokazati svoj status ali uveljavljati svoje pravice kot dediči ali volilojemniki oziroma pooblastila kot izvršitelji oporoke ali upravitelji zapuščine.
Slovenski notarji smo Uredbo o dedovanju s spremljajočimi dokumenti temeljito preučili in, upoštevaje našo zakonodajo, v preteklih mesecih Ministrstvu za pravosodje predlagali, da kot organ, ki bo pristojen za izdajo evropskega potrdila o dedovanju, določi notarje.
Notarska zbornica Slovenije je prepričana, da obstojijo tehtni strokovni in utemeljeni razlogi, da bi bili za izdajo evropskih potrdil o dedovanju tudi v Republiki Sloveniji pristojni notarji. Ključni argumenti notarske zbornice se nanašajo na dejstvo, da v zapuščinskih zadevah ne gre za klasično sojenje v smislu odločanja, ampak le za prenos zapuščine iz zapustnika na dediče na podlagi volje zapustnika ali zakona, zato je v večini evropskih držav ta pristojnost prenesena na notarje. Bistvo dednega prava namreč je, da gre za področje, ki ne spada v »sojenje« in ni potrebe, da država oblastno odloča o delitvi premoženja ljudi, pač pa je odločanje o premoženju in delitvi avtonomna pravica človeka, ljudi.
V evropskih državah je že presežena miselnost, da mora država to premoženje razdeliti, torej pri tem sodelovati. To je imanentno socialističnemu sistemu, kjer je država na ta način skrbela za socialno funkcijo premoženja zapustnika. Zato so ljudje še danes prepričani, da morajo na sodišče, da bodo lahko nekaj dobili, čeprav gre za njihovo premoženje, ki si ga morajo le razdeliti. Država nastopa samo tedaj, če pride med njimi do sporov, da le tega razreši in to je tudi funkcija sodišča.
Slovenski notarji se s to uredbo ukvarjajo že vse od leta 2009, ko so se pričela usklajevanja v evropskih državah glede posameznih točk. Notarji pa uredbo upoštevajo tudi že pri sestavi oporok, pri zapisovanju klavzule v zvezi z izbiro prava pri dedovanju, ki ga predvideva in omogoča uredba.