Notarska zbornica Slovenije je aktivno vključena v razprave o načinu, vsebini, učinkih in dometu neposestne zastavne pravice na premičninah. Začetki razprave segajo pred leto 2002 v čas priprav SPZ in Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin ter vzpostavitve registra.

Na virtualnem posvetu, ki poteka danes, 5. 3. 2021  v organizaciji Notarske zbornice Slovenije, so poleg članov NZS prisotni tudi predstavniki Ministrstva za pravosodje, bank in Združenja bank Slovenije, AJPES in Odvetniške zbornice Slovenije, skupaj več kot 110 udeležencev. Posvet je otvorila dr. Nina Plavšak  s predavanjem o tej temi in se nadaljuje z razpravo udeležencev glede odprtih vprašanj.  

Kljub jasni pravni ureditvi so se do prenove registra v letu 2020 na zahtevo uporabnikov (upnikov in dolžnikov) v register vpisovale posamezne premičnine, kar je zaradi neskončne raznolikosti premičnin povzročilo nepreglednost registra in velika tveganja za osebe, ki so se zanašale na pravilnost in popolnost (enoličnost) podatkov o vpisu. Po 3. členu Uredbe notar kot kvalificirani uporabnik opravi vpis v register tako, da prek aplikacije eRZPP odda zahtevo za vpis. Notar odgovarja za pravilnost in popolnost podatkov v zahtevi, česar pa v primeru neenoličnih vpisov ne bi mogel nadzorovati. Zato se Notarska zbornica Slovenije aktivno vključuje v razpravo o pobudah uporabnikov v zvezi z neposestno zastavo. Tako kot Združenje bank Slovenije in Ministrstvo za pravosodje, si tudi Notarska zbornica Slovenije prizadeva, da bi institut registrske neposestne zastavne pravice, učinkovito služil tako proizvodno - storitvenemu sektorju za dostop do financiranja kot tudi bančnemu sektorju za zavarovanje financiranja, kar je po mnenju Notarske zbornice Slovenije izvedljivo že po obstoječi ureditvi.