Projekt „CISUR – Krepitev pravosodnega sodelovanja pri implementaciji Uredbe o dedovanju na Hrvaškem in v Sloveniji“

Projekt „CISUR – Krepitev pravosodnega sodelovanja pri implementaciji Uredbe o dedovanju na Hrvaškem in v Sloveniji“

Projekt Krepitev pravosodnega sodelovanja pri implementaciji Uredbe o dedovanju na Hrvaškem in v Sloveniji (CISUR)“( u nadaljevanju: Projekt) se ukvarja z implementacijo Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (v nadaljevanju: Uredba). Projekt vodi Hrvaški pravni center (nevladna organizacija iz Hrvaške) v partnerstvu z Mirovnim inštitutom (SI), Ministrstvom za pravosodje Republike Hrvatske (HR), Hrvaško notarsko zbornico (HR) in Notarsko zbornico Slovenije (SI), v sodelovanju z Vrhovnim sodiščem RH. Projekt traja 20 mesecev, od 1. decembra 2018 do 31. julija 2020. Projekt sofinancira Programa za pravosodje Evropske unije (2014-2020).

Cilji projekta

  • preučiti, v kolikšni meri in na kakšen način Hrvaška in Slovenija uspešno uporabljata Uredbo in nacionalne izvedbene zakone (s pomočjo sekundarne analize podatkov in empiričnih raziskav), kot tudi težave, s katerimi se srečujejo pristojni organi pri uporabi Uredbe, in pripraviti priporočila v zvezi z uporabo Uredbe;
  • povečanje strokovnega znanja, potrebnega za izvajanje Uredbe (s pomočjo priprave Smernic za implementacijo Uredbe za pravne praktike in izvajanja usposabljanj za implementacijo Uredbe za pravne praktike);
  • informirati državljane o obstoju Uredbe, tako da lahko vnaprej uredijo vprašanja dedovanja z objavo informacijskega gradiva za širšo javnost;
  • diseminirati priporočila in Smernice med relevantnimi institucijami in strokovno javnostjo;
  • prispevati k razvoju sodelovanja in medsebojnega zaupanja med javnimi organi in strokovnimi skupinami, ki izvajajo Uredbo na Hrvaškem in v Sloveniji (prek strokovnega srečanja za odpiranje kolegialnega dialoga med akterji na področju izvajanja Uredbe ter s končnim srečanjem / mednarodnim kolokvijem).

Glavne projektne aktivnosti

  1. Preučevanje regulativnega in institucionalnega okvirja za uporabo Uredbe in prakse na Hrvaškem in v Sloveniji

Glavni namen te dejavnosti je preučiti stanje izvajanja Uredbe na Hrvaškem in v Sloveniji, da bi razjasnili morebitna problematična vprašanja, razvili smernice, ki bi olajšale njeno skladno izvajanje, in pripravili priporočila za prihodnje spremembe izvajanja, tako znotraj obeh držav kot na ravni EU. Raziskava zajema pripravo pregleda regulativnega in institucionalnega okvira ter izvedbo empiričnih raziskav, ki se bodo izvajale s pomočjo polstrukturiranih intervjujev z notarji, sodniki in odvetniki ter fokusnimi skupinami. Raziskava se bo zaključila s pripravo končnega poročila, ki podlaga za oblikovanje priporočil za izvajanje Uredbe kot izhodišče za pripravo in izvajanje vseh drugih projektnih dejavnosti.

  1. Razvoj orodij/instrumentov za povečanje znanja o uporabi Uredbe

Da bi okrepili uporabo Uredbe in vključili rezultate raziskave in priporočil v prakso strokovnih skupin (notarji, sodniki in odvetniki), bodo pripravljene Smernice za uporabo uredbe. Na podlagi Smernic bo pripravljen program usposabljanja za praktike, ki izvajajo uredbo. Za navedene skupine pravnih praktikov bo organizirano pilotno usposabljanje in on-line usposabljanje. Pripravljeno bo tudi informativno gradivo za širšo javnost in navodila za državljane EU, potencialne dediče iz Hrvaške in Slovenije v državah EU in obratno.

  1. Izmenjava znanj in zagovorniške aktivnosti

Po zaključku raziskave in pripravi Priporočil bo organizirano strokovno srečanje za zainteresirane strani za izvajanje in uporabo Uredbe na Hrvaškem in v Sloveniji. Namen je razprava o rezultatih raziskav in priporočilih, izmenjava znanj in izkušenj ter sprejem zaključkov, ki bodo prispevali k razvoju nadaljnjih projektnih aktivnosti. Vsi rezultati projekta bodo predstavljeni na zaključnem javnem srečanju (mednarodni kolokvij), ki bo služil tudi močnejši povezanosti za nadaljnje sodelovanje med eksperti in javnimi organi na področju uporabe uredbe na Hrvaškem in v Sloveniji.

Med izvajanjem projekta bodo diseminirane informacije in rezultati projekta na podlagi načrta, ki bo pripravljen na začetku izvajanja projekta.

Projektni tim (koordinacija in strokovna izvedba Projekta)

  • Vodstveni tim: vodja in nacionalna koordinatorica za Hrvatško (Anja Šupraha), nacionalna koordinatorica za Slovenijo (Katarina Vučko), asistentike na projektu (Marina Jukić in Franja Arlič)
  • Ekspertni tim: pravni strokovnjaki (doc.dr.sc. Slađana Aras Kramar; Katarina Vučko) in raziskovalci (doc.dr.sc. Marko Turk in Katarina Vučko)
  • Eksperti iz partnerskih organizacij: Maja Rakić (načelnica Sektorja za mednarodnopravno pomoči n pravosodno sodelovanje z državami članicami EU, Ministarstvo za pravosodje RH) i Filip Milak (strokovni svetovalec za mednarodno sodelovanje in odnose z javnostmi, Hrvaška notarska zbornica)

Odbor Projekta (nadzor, usmerjanje in evalvacija izvajanja Projekta)

  • Predstavniki partnerskih in sodelujoče organizacije: HPC (Vesna Grubić, direktorica), Ministarstva za pravosodje HR (Ivan Crnčec, pomočnik ministra v Upravi za evropske zadeve, mednarodno in pravosodno sodelovanje), Hrvaške notarske zbornice (Ljiljana Vodopija Čengić, notarka), Mirovnega inštituta (Katarina Vučko, pravna ekspertka), Notarske zbornice Slovenije (Sonja Kralj, predsednica Notarske zbornice Slovenije), Vrhovnega sodišča RH (Damir Kontrec, sodnik in predsednik Civilnega oddelka Vrhovnega sodišča):

Glavni strokovnjak Projekta, prof.dr.sc. Mihajlo Dika

 

Razlogi za izvedbo projekta

Svoboda gibanja v Evropski uniji vodi do tega, da se vedno več ljudi seli iz ene države članice v drugo zaradi zaposlitve ali življenja po upokojitvi, kar pogosto povzroči, da so državljani EU lastniki premoženja v različnih državah članicah. Treba je dodati tudi zakonske zveze med državljani EU, ki so državljani različnih držav članic, ali njihovo prisotnost v državi članici, ki ni država njihovega državljanstva. V primeru smrti teh oseb se odpirajo številna dednopravna vprašanja s čezmejnimi elementi. Ker se evropsko prebivalstvo stara, je problem še toliko bolj izrazit. Ocenjuje se, da vsako leto v EU umre približno 4,5 milijona ljudi, ki zapustijo sredstva v višini 646 milijard EUR na leto. Smiselno je tudi domnevati, da približno 9–10% vseh zapuščinskih zadev (približno 450.000 primerov) vključuje mednarodne elemente, kar pomeni zapuščino v vrednosti 123,3 milijarde EUR na leto.

Zato je bila 4. julija 2012 sprejeta Uredba št. 650/2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (OJ L 201, 27.7.2012).

Ne glede na izčrpne določbe o področju uporabe, priznavanja in izvrševanja odločb o dedovanju, tj. javnih listinah in sodnih poravnavah, izdaji evropskega potrdila o dedovanju in njegovih učinkih ter ustreznih obrazcih za izdajo potrdila, je lahko implementacije Uredbe št. 650/2012 o dedovanju zelo zahtevna, kar dokazujejo težave iz prakse (glej spodaj).

O Uredbi o dedovanju

Uporaba Uredbe na Hrvaškem in v Sloveniji

Pomembnejša literatura o uporabi Uredbe na Hrvaškem in v Sloveniji

Informacije v angleškem jeziku​

/upload/files/CISUR%20Informacije%20v%20angle%C5%A1kem%20jeziku.pdf

/upload/files/Desk%20research%20report_SLO.PDF

 

Nazaj