Zaradi nekaterih izjav v preteklih dneh, ki bi utegnile ustvariti občutek, kot da področje zapuščinskih zadev in oporok v Sloveniji ni ustrezno zakonsko in izvedbeno urejeno, je Notarska zbornica Slovenije dolžna vsem, ki ste ali nameravate urediti dedovanje s sestavo oporoke, pojasniti, kakšno je dejansko stanje.
108. a člena Zakona o notariatu in Pravilnik o centralnem registru oporok (Uradni list RS št. 90 z dne 5.10.2007) je zahteval, da Notarska zbornica Slovenije uredi centralni register oporok, ki bi preprečil, da bi se oporoke založile, s čimer bi neupravičeno škodili upravičencem iz oporok. Notarji smo ta register vzpostavili 15.10.2007. Vanj smo vpisali tudi vse tiste oporoke iz preteklosti, ki so bile pri kateremkoli notarju v Slovenije vložene pred tem datumom.
Centralni register oporok vsebuje podatke o oporokah, sestavljenih v obliki notarskega zapisa, o oporokah, ki so shranjene pri notarju, o oporokah, ki jih sestavi odvetnik ali so mu izročene v hrambo, o sodnih oporokah in oporokah, izročenih v hrambo sodišču na podlagi določil zakona, ki ureja dedovanje. Podatke o oporokah, ki se evidentirajo v registru, pošiljajo notarji, odvetniki in sodišča.
Trenutno je v register oporok vpisanih 22.881 oporok, od tega smo samo notarji vpisali 20.837 oporok. Z gotovostjo in polno odgovornostjo lahko zagotovimo vsem oporočiteljem in vsem upravičencem iz oporok, ki so bile kadarkoli vložene pri kateremkoli od 93 slovenskih notarjev, da bodo njihova volja in njihove pravice v celoti uresničene, za ostale pa samo, če so bile tudi v resnici vpisane v register oporok. Da ljudje zaupajo notarjem v zvezi z njihovimi dednimi zadevami, priča tudi podatek, da notarji sestavimo letno okrog 1.200 oporok.
V Notarski zbornici Slovenije smo slutili, da morebiti nekatere oporoke, ki niso bile vložene pri katerem od slovenskih notarjev, niso bile vpisane v ta centralni register ne glede na to, da to zahteva omenjeni zakon. Nismo pa mogli predvidevati, da gre za tako veliko število, kot se je to razkrilo že v pomladi 2015 in tudi v prvih dneh oktobra letošnjega leta. Opozoriti velja, da so bile razkrite samo tiste neuresničene oporoke, ki so že zamudile rok izvršitve. Bojimo se, da je takih oporok, katerih oporočitelji so še živi, oporoke pa ležijo po predalih institucij, ki bi morale upoštevati zakonske določbe in vpisati oporoke v centralni register, še mnogo več.
Glede na to, da je področje oporok v slovenski zakonodaji solidno rešeno in da se zakon, vsaj kar zadeva slovenske notarje, v celoti spoštuje in v dnevni praksi tudi izvaja, so popolnoma neumestne tudi izjave, ki skušajo zmanjšati odgovornost posameznikov in institucij, ki imajo na voljo vsa sredstva, da preprosto in učinkovito v praksi zaščitijo interese oporočiteljev. Še posebej je izjava neprimerna, saj ustvarja popolnoma neustrezen občutek, kot da v Sloveniji volje zapisane v oporokah v praksi ni mogoče zanesljivo uveljaviti.
Oporoka je nekoristna, če se zanjo po oporočiteljevi smrti ne izve. Najbolj enostaven in zanesljiv način potrdila o obstoju oporoke je vpis v centralni register oporok. Nikakor torej niso potrebna interna navodila sodišč za hranjene oporok ali pa prizadevanja po dodatnem registru, kot je bilo tudi slišati. Sodišča bi morala le poskrbeti, da se podatki o oporokah, s katerimi so sodišča (in tudi odvetniki) razpolagali pred vzpostavitvijo centralnega registra oporok oziroma jih vsakodnevno sestavljajo ali prejmejo v hrambo, čim prej v celoti vpišejo v register.
Sistem, ki je za oporočitelje varen, v praksi dokazano deluje. Zato ne razumemo ignorance, ki veje iz izjav in komentarjev Vrhovnega sodišča, ki smo jih lahko v medijih zasledili v preteklih dneh.
Sonja Kralj
predsednica Notarske zbornice Slovenije